»Mojega starega strica, župnika, pisatelja in akademika Frana Saleškega Finžgarja sem imenoval stric Jur.«

»Na začetku sem označena za največjo pošast.«

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila.«

»Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«

»Saša je napisala rahločutno in navdihujočo zgodbo, ki prav gotovo ni namenjena le otroškim ušesom, ampak si želim, da bi ponudila iztočnico za razmislek o sočutju, ljubečnosti, pogumu tudi pri odraslem poslušalcu.«

»Prvi dan poskusnega oddajanja 1. septembra 1928 se je začel s prenašanjem odprtja ljubljanskega velesejma.«

»Imamo veliko srečo, da je skrbnik Finžgarjeve zapuščene njegov pranečak, etnolog Janez Bogataj, ki nam je pred leti uredil čudovito razstavo, tako da so na ogled mnoge fotografije in nekateri pisateljevi osebni predmeti.«

»Fran Saleški Finžgar je bil vsestransko nadarjen človek, ne samo pisatelj, dramatik in duhovnik, temveč se je lotil praktično vsega.«

»Miran Hladnik je svoj zapis ob petdeseti obletnici smrti Frana Saleškega Finžgarja zaključil z retoričnim napotkom, kako lahko najlepše počastimo spomin nanj: tako, da ugasnemo radio, ugasnemo televizijo, prižgemo luč v kotu, vzamemo v roke katero od njegovih knjig ter jo lepo v miru in z užitkom preberemo.«